26 junij 2012

Kamenkov kamin, Kratkohlača, Pipa miru in DWS v Stoji

V soboto, 16. junija je v Kranjski Gori potekala slovesnost ob 100-letnici organiziranega reševanja. Dopoldanski čas sva s Hano izkoristila in preplezala Kamenkov kamin Nad Šitom glava.

Naslednji dan smo imeli z Kamnik turo z namenom da tečajniki pridobijo izkušnje z skalnim plezanjem. Šest navez se nas je odpravilo proti Kamniškem sedlu kjer smo plezali lažje smeri v Brani in Planjavi. Sam sem z Blažem in Hano plezal Kratkohlačo.

Konec prejšnjega tedna pa sem se za dva dni udeležil zdaj že tradicionalnega tabora Pipa miru na na Petkovih njivah. Tabor je posvečen spominu na kamniškega alpinista Mateja Mošnika. Vse pohvale pa Keliju za vsakoletno odlično organizacijo tabora. V četrtek popoldan sem z Blažem plezal Lukmanovo smer, kjer je Blaž opravil izpitno turo za mlajšega pripravnika. Pred nočjo sva na hitro preplezala še Preložnikovo smer. Zvečer smo prižgali pipo miru in se preizkusili v pečenju na žaru, absolutni zmagovalec pa je bil Janez:-). Naslednji dan nas je prebudil dež kasneje pa še nevihta zato smo odšli plezat malo kasneje. Z Blažem sva verjetno preplezala novo smer, desno od Preložnikove smeri. Ocene po raztežajih 6+, V, V-/4, 110m. Več informacij pa ko se prepričam, da mogoče že ni kdo preplezal linije pred nama.

V nedeljo pa sva se z Anžetom pretegovala v Stoji pri Puli.







Hana med spuščanjem po Kamenkovem Kaminu.

Kamniško sedlo.
V Kratkohlači.
Vroče.

Jaz, Hana in Blaž na vrhu Kratkohlače.


Na poti proti Lukmanovi.
Janez v Lukmanovi.

Blaž v drugem raztežaju verjetno nove smeri v Vršičih.










02 junij 2012

Akademska v Vežci

S Cosminom sem se spoznal na Srečanju lednih plezalcev v Kranjski gori. Najino prvo skupno plezanje se je na koncu sprevrglo v resno avanturo. Od takrat naprej se slišiva preko telefona ali emaila. Tokrat je Cosmin prišel na dopust v Slovenijo, s svojo punco Cristino, zato smo v sredo odšli plezat Akademsko smer v Vežico. Na dostopu nas je nekoliko skrbelo da bo stena mogoče mokra, zato sem imel v mislih tudi rezervni načrt. Pod vstopom v Akademsko smer smo ugotovili, da je prvi raztežaj kar pošteno moker, naprej pa je zgledalo suho. Kot gostitelju mi je pripadla čast, da začnem z mokrim prvim raztežajem :-). S Cosminom sva se dvakrat zamenjala pri vodenju naveze in že smo bili po salbih petih urah na vrhu smeri. Z vrha smeri smo po ruševju sestopili do grede, od koder smo opravili še tri spuste nazaj pod steno. Ker je bilo vreme sončno se nam ni nič kaj mudilo nazaj v dolino, malo pred avtom pa je začelo deževati.





Razlaganje o poteku smeri.

Cristina in Cosmnin.

Prvi raztežaj.

Cristina in Cosmin v prvem raztežaju.

Lažji bolder v tretjem raztežaju.




Prečka v najtežjem raztežaju.

Cosmin na koncu prečke.

Predzadnji raztežaj.