Kovinarska smer

V nedeljo sem skupaj s Tinetom iz AO Rašice plezal v Mojstrovki Kovinarsko smer. Za Tineta je bila to izpitna tura za alpinista. V začetni raztežaj se je Tine podal z malo treme, saj kar nekaj njegovim klubskim kolegom ni prizanesel nič dobrega. V smeri je kar veliko klinov, zato sva zabijala svoje, ki pa sva jih bolj slabo izbijala:). Zgornji del je res lep in škoda da ni malo daljši. V zadnjem raztežaju sva za nemarneži pospravila plastične plastenke in pa iz stene pospravila vrv, ki je v steni visela kar nekaj časa, če jo kdo pogreša naj me kontaktira. Na vrhu sva s Tinetom opravila še par formalnosti in izpitna tura je bila uspešno zaključena. V družbi kavk sva pomalcala Tinetovo domačo salamo in se nato odpravila nazaj na Vršič.

 

 

 

 

Korošica

Prejšni konec tedna se je na Petkovih njivah na Korošici, odvijal že osmi tabor Pipa miru, ki je posvečen Kamniškemu alpinistu Mateju Mošniku. Ker sem se v soboto udeležil zbora gorskih reševalcev na Jezerskem, sem se na pot proti Korošici podal skupaj z Jožijem že v četrtek. Za ogrevanje sva v zelo vetrovnem vremenu preplezala kratko a sladko Kamniško smer v Vršičih.Glede na oceno VI+, se mi zdi smer nekoliko težja,  sam bi najtežja raztežaja ocenil z VII in VII-. Pred večerom sva preplezala še Levo smer v Descu, ki pa ima po novem tudi navrtane štante in to na 30m. Pohvale tistemu , ki je to veliko klasiko navrtal še bolj pa bi pohvali tistega ki je napol odstranjeval svedrovce.

 Kamniška v Vršičih:

Leva v Descu: 

Zvečer sva imela na koči na Korošici neljubi dogodek, ko Joži ni smel prespati v koči ker seboj ni imel planinske in osebne izkaznice. Ne vem kaj naj rečem za tisti dan sila neprijazno oskrbnico koče, še najbolj pa mi hodi po glavi stavek , ki ga je izgovorila neštetokrat: MALO ZA ŠALO MALO ZA RES.  Joži je nato odšel v dolino sam pa sem odšel na Petkove njive. Pred spanjem sem odšel še proti Podvežaku naproti Rožletu in Moniki saj sta tovorila res ogromne opreme( 50 klinov, šotor, kitaro..........). V nočnem miru smo hitro zaspali in se prebudili v čudovito jutro. Za prvo smer smo si izbrali Preložnikovo smer, ki pa razen zadnji treh metrov ne ponuja nikakršne plezarije. Nato  smo nadaljevali z  Desno smerjo v Descu potem pa odšli na hranjenje. Sam sem odšel v dolino ostali pa so nadaljevali do nedelje.Več v poročilu organizatoraja Pipe miru Marka Petka: http://www.drustvo-pdkamnik.si/dejavnost_prikazi.php?rid=298

Veža in Rušca

 Dva tedna nazaj sva s Tedotom plezala smer Petek trinajsti, vendar sva v zgornjem delu zavila v Lahovo. Prvi raztežaj je lep in zanimiv drugi pa se mi osebno ne zdi nič kaj navdušujoč. Ker nisva imela skice smeri, poteka pa prav tako nisva poznala sva zgoraj zavila v Lahovo.

Prvi raztežaj v smeri Petek trinajst.

 Ta vikend pa sva s Hano odšla na bivak pod Špik, kjer so imeli Tamovci plezalni tabor. V soboto popoldne sem z Andrejem Grmovškom(AO Kozjak) plezal smer Alibaba, ki ponuja res lepo plezanje v zelo zanimivo razčlenjeni skali. Zvečer smo z bivaka opazovali dve navezi kako opravljata grande tour, njihovo veselje nad turo pa so nam pokazali okoli ene ure zjutraj v bivaku. V nedeljo sva s Hano plezala Zahodno smer. Temperature v južnih stenah niso več primerne saj komaj čakaš da prideš v kakšen senčen kotiček. Pod steno smo opazovali reševanje vrvi iz krajne zevi, kjer pa sta poleg vrvi našla še Andrejeve palice, ki so same od sebe izginile prejšni dan. Super vikend.

Andrej v prvem raztežaju Alibabe.

Še zadnji raztežaj alibabe.

Sveta trojica in kuharica Hana.

Južna stena Rušice

Zahodna smer.

Prejšnji teden smo imeli člani AO Kamnik tabor v Dolomitih. Za ogrevanje sva s Hano preplezala Dibonovo smer (IV, 100m) v Torre d. Barancio ( 5 torri ). Nato sva se v dežju odpeljala v Sello. Zjutraj je bilo nebo brez oblačka zato se nama ni nikamor mudilo, skoraj prepričana sva bila da ta dan ne bo gneče. Vendar bližje ko sva bila smeri več navez sva videla v smeri Kasnapoff (IV+, 250m) v drugem stolpu. Dobra skala in pa opremljena stojišča so nama omogočila hitro plezanje, dokler nisva ujela dve navezi Italijanskih vojakov. Proti vrhu sta naju sodra in grmenje opozorila na hitro bližajočo nevihto, vendar sva tokrat za razliko od lani prišla do prelaza suha. Za naslednji dan ni bila vremenska napoved nič bolj obetavna zato sva odšla plezat nad prelez Forzalego v Forzalegoturme. V tej kratki a strmi steni sva preplezala dve lepi smeri( Mariana V-, 120m in Mago Sabollino V,120m). Zvečer smo imeli piknik malo naprej od kampa, nazdravili smo tudi na Matejev rojstni dan spomnili pa smo se tudi na Mikaelo. Naslednji dan smo vsi razen R.R.&S.Š. zaradi slabega vremena odšli domov. Vreme nam tokrat ni služilo, upam da bo naslednjič boljše.