JOSHUA TREE N.P.

Zadnje tri dni sva prezivela v Joshua Tree N.P. Park je znan po posebnih drvesih katerih izvor nama ni jasen. Na vhodu v park sva se pozanimala o moznostih plezanja v parku. Dobila sva dovolj informacij, da sva preizkusila kaksno je plezanje tukaj. Tako kot v Yosemite N.P. se tudi tukaj uporablja plezanje pri katerem si moras sam urediti varovanje. Ravno zaradi tega so nama bile nekatere smeri nedostopne, saj s sabo nisva imela dovolj primerne opreme. Drugace pa je park zelo lep in vreden ogleda.

Jutri potujeva v Sequoia N.P.

Lep pozdrav Hana & Matej

GRAND CANYON in LAS VEGAS

Ker nama ni uspelo ujeti zahoda, pa sva se toliko bolj potrudila da sva ujela sončni vzhod. Sonce je nad Grand canyonom vzšlo ob 5.48 uri.

Ko pogledaš proti dnu Grand canyona ne moreš verjeti, da je to res lahko tako veliko. V globino meri 1600 metrov, širok pa je 6 do 30 kilometrov. Pa nisva merila, tako pravijo. Se je pa kar nekaj ljudi odpravilo na pot proti dnu kanjona.

Reko Colorado, ki je kanjon oblikovala sva videla le za trenutek. Je pa zanimiva informacija da je ta reka za oblikovanja kanjona potrebovala samo 6 milijonov let. Ko sva si ogledala Grand canyon pa sva pričela pot proti Las Vegasu. Peljala sva se mimo ogromne elektrarne Hover dom,

nato pa prispela v mesto igralništva, luči in zabave. Mesto ima že skoraj 300.000 prebivalcev, skupaj s predmestjem pa več kot milijon in velja za najhitreje rastoče večje naselje v državi. Je nesporno središče svetovnega igralništva. Ima največ hotelskih sob na našem planetu; zdaj jih je že več kot 100.000. Tolikšno je tudi število gostov, ki dnevno pridejo preizkusiti srečo. Ker večina ostane le nekaj dni, se v mestu dnevno gnete okrog 300.000 turistov, naj bo zima ali poletje, ponedeljek ali sobota. To sva tudi občutila saj je na ulicah res gneča. Glavna privlačnost Las Vegasa je 4 kilometre dolga osrednja ulica, imenovana Strip. Ob njej so osredotočeni vsi najbolj slavni hoteli, ki s svojo arhitekturo in dogajanjem ob njih posnemajo in predstavljajo glavna čudesa sveta.

Strip je posebno impresiven ponoči, ko je prepreden z brezštevilno množico utripajočih neonskih luči in glasbo ki te spremlja na vsakem koraku. Torej, če kdo slučajno še ni bil v Parizu, Benetkah, New Yorku, Egiptu, si vsa ta mesta lahko ogleda v enem dnevu na eni ulici.

O najinem (ne)zaslužku na igralnih avtomatih pa kdaj drugič :-)

ZION N.P.

Naslednji dan sva se odpravila v Zion N.P. Nahaja se v bližini Bryce Canyona. Zion naju je navdušil takoj na vhodu v park. Granitne formacije ki se razprostirajo nad rdeče obarvano cesto ti res privabijo pogled. Ko sva prispela do informacijskega centra, sva se usedla na shuttel bus in se popeljala po Zion canyonu.

Iz avtobusa naju park ni zelo navdušil, ampak če bi pa imela nekaj dni časa in če ne bi bilo tako vroče, bi z veseljem splezala kakšno lepo smer. Zion je namreč popularna destinacija plezalcev, iz avtobusa pa opaziš tudi s svedrovci opremljene smeri. Popoldne sva hitela proti Grand canyonu da bi ujela sončni zahod. Žal sva bila prepozna.

BRYCE N.P.

Po dnevu v Archesu, sva prespala v mestu Green River, nato pa naslednji dan nadaljevala pot do Bryce Canyon N.P. V Archesu sva že mislila, da sva videla najbolj neverjetne oblike, ampak ko sva prišla v Bryce, sva videla da se tudi tu nahajajo neverjetne skulpture. Odpravila sva se na 1 in pol urno krožno pot, kjer sva se sprehodila po Queens garden

in nadaljevala pot po Navajo loop.

V delu ki se imenuje Queens garden, ti je takoj jasno zakaj ima tako ime. Skalni stolpi v tem delu so v obliki kraljic. Najbolj predstavljivo v obliki šahovske figure kraljice. Sprehajaš se med njimi in gledaš okoli sebe. Potem pa sva pot nadaljevala skozi Navajo loop, kjer pa se sprehajaš dobesedno med stenami. Lepo. Pot ni naporna, čeprav se začne s hojo navzdol. Saj bi napisala še kaj o nastanku Bryce Canyona, ampak bova o tem raje govorila, je preveč zakomplicirano (pa še sama si morava točno prebrat :-)

ARCHES N.P.

Danes sva obiskala Arches N.P. To je narodni park na jugo-zahodu dražave Utah. Park je poznan po neverjetnih skalnih skulpturah. Obiskala sva Landscape arch

in Delicate arch,

dva izmed najbolj zananih stolpov v parku. Izvedela sva tudi da se nekateri stolpi podirajo. zaradi tega je bil tudi del poti, ki vodi med stolpi zaprt.

Jutri potujeva v Bryce N.P.

Lep pozdrav vsem,

Hana & Matej 

YOSEMITE N.P. – SALT LAKE CITY

Kot sem že zadnjič napisala, sva v Yosemite N.P. obiskala tudi kraj Tuolumne Medaows. Do tja se od Yosemite valley dvigneš za približno 1000 m.

Neverjetno nama je bilo, kako se pokrajina v 1000 metrih spremeni. Kar na enkrat ni bilo več gromozanskih dreves. Gozd se je razredčil, pred nama pa so se odprli veliki skalni bloki. Po namestitvi v kampu sva malo raziskala ta kraj in našla velik balvan. Seveda sva preizkusila kako bi bilo plezati in preplezala 4 lepe smeri. Kar se je tudi splačalo saj je bil na vrhu prekrasen razgled.

Naslednje jutro pa se je začela dolga pot proti mestu Salt lake city. Za razliko od San Francisca naju je to mesto navdušilo. Okolica imajo res urejeno, ravno tako stavbe. Tudi ljudje se zdijo prijazni, mislim da tudi so. No danes sva v mestu Provo, kjer sva prespala, počasi pa se bova odpravila proti Arches N. P. 

Lep pozdrav vsem. Hana & Matej

SAN FRANCISCO IN YOSEMITI NATIONAL PARK

11. avgusta sva priletela v San Francisco. Po izposoji avtomobila je bila že tema, zato sva se odpeljala do manjšega mesta Pacifica kjer sva prespala. Zjutraj sva se zbudila v mrzlo in megleno jutro. Odpravila sva se na panoramski ogled San Francisca. Vreme se je izboljšalo in bila sva vesela da bova videla Golden Gate (Golden gate je delo arhitekta Daniela Burnhama, ki je na začetku stoletja ustanovil gibanje za olepševanje mest. Dolgo časa je veljal za največji verižni most na svetu. Zgrajen je bil v letih 1933 do 1936 in je dolg 13,3 kilometre. Čez zaliv San Francisco povezuje mesti San Francisco in Oakland.) v lepem vremenu. Te sreče na žalost nisva imela, megla se je zadrževala ravno nad mostom. Vseeno sva se peljala čez in ga videla čisto od blizu. Od daleč sva videla tudi znani zapor Alcatraz. Vozila sva se po res lepih ulicah, nato pa se odpravila preko Bay bridga proti Yosemiti N.P. Od San Francisca do Yosemitov je predvidoma 4 ure vožnje. Na poti sva nakupila še hrano in malo počila saj naju je časovna razlika malo utrudila. Prespala sva v mestu Oakdale, nato pa se zjutraj zares odpravila na pot. Po dveh urah vožnje sva vstopila v park. Odločila sva se da se bova nastanila v Campu 4, ki je najstarejši camp v Yosemitih. Od vhoda v park do campa naju je čakalo še 1 ura vožnje po prekrasni dolini. Hitro sva zagledala znani steni El Capitan in Half Dome. Po nastanitvi v campu sva začela raziskovat dolino. Vročina naju je privedla do reke ki je res idealna za kopanje, zato sva nekaj časa preživela na obali. Ogledati sva si hotela tudi znani slap Yosemiti fall, za katerega sva ugotovila, da je popolnoma brez vode (za poletje je to v Yosemitih značilno) Danes pa sva našla plezališče kjer si moraš varovanje namestiti sam in tudi način plezanja se razlikuje od našega, saj so same poči. Jutri potujeva dalje do Tuolumne Meadows. Pravijo da je tam lepo in veliko za plezati. 

Lep pozdrav in se še oglasiva. 

ZDA

V naslednjih nekaj tednih se bova s Hano oglašala s potovanja   po Združenih državah Amerike, kjer  imava namen obiskati narodne parke in pa plezališča. Za začetek pa samo nekaj osnovnih podatkov in na kratko tudi nekaj ameriške zgodovine.

Osnovni podatki:

Po podatkih iz leta 1998 ima ZDA 270.262.000 prebivalcev, ki živijo na 9.160.454 kvadratnih kilometrih. Glavno mesto države je Washington, država pa je neodvisna od leta 1776.

Prvotnih prebivalcev Amerike – Indijancev je samo še 0,7 %, ki živijo v glavnem v rezervatih, največ pa je prebivalcev evropskega porekla (86,2 %).

Največ Američanov je protestantov (61%) , sledijo pa jim katoličani (25%).

Najvišji vrh Amerike je Mc Kinley ( 6194 metrov ) na Aljaski, najnižja točka pa je Dolina smrti ( Death Valley ), ki meri – 86 metrov. Površje in podnebje sta zaradi velikosti države zelo različna.

Zgodovina:

Prvotni prebivalci so bile skupine, ki so se pred več kot 25 tisoč leti čez Beringov preliv preselile iz Azije. V 9. st. so jo raziskovali Vikingi, v 15. st. pa so jo odkrili Španci ( Krištof Columb ), ki so se naselili na Floridi in v Mehiki. V 17. st. so se začeli naseljevati še Britanci, Francozi, Nizozemci, Nemci in Švedi. Za suženjsko delo na plantažah so naselili veliko afriških črncev ( črncev je v Ameriki samo 11% ). V 18. st. je, zaradi poraza Francozov v sedemletni vojni, sledil britanski nadzor. V času od 1775. do 1783. leta, so se uprle angleško govoreče kolonije. Vojna za neodvisnost se je konča z nastankom ZDA. 1803. leta je Francija prodala ZDA Louisiano, nakar se je začelo preseljevanje na zahod. 1819. leta Florida pripada Španiji, druge Španske države pa so se zvezi pridružile med leti 1821 in 1853. 1860. oz. 1861. leta je 11 južnih držav zapustilo zvezo zaradi spora glede suženjstva in ustanovilo konfederacijo. 1861. leta je sledila državljanska vojna, ki je trajala do leta 1865. Zmagal je Sever, južne države pa se spet pridružile zvezi. Leta 1867. leta je Rusija Ameriki prodala Aljasko, 1898. leta pa se Ameriki priključijo še Havajski otoki. Prav tako so se zvezi priključili otoki Portoriko, Samoa in Guam. V 19. st. pa je sledil prihod mnogih priseljencev iz Evrope in Daljnega vzhoda. Kasneje so se naselili tudi ljudje iz Mehike in Zahodne Indije. 1917. leta je ZDA vstopila v 1. svetovno vojno na strani zaveznikov, prav tako pa tudi v 2. svetovno vojno. Postali so vodilna svetovna velesila, ki je predstavljala nasprotje komunizmu. Takšna politika je pripeljala do vpletenosti v korejsko vojno ( 1950-53 ) in vietnamsko vojno ( 1956 – 1975 ). V 60. letih se je začela kampanja za pravice črncev, ki se je konča 1964. s sprejetjem Civil Rights Act. Sledile so vojne oz. vojaški posegi v mnogih državah, nazadnje v Iraku. Pred tem je ZDA (po napadu na WTC v New Yorku leta 2001) stopila v vojno proti terorizmu.

Notranja politika:

ZDA so razdeljene na 50 zveznih držav in okrožje Columbija. Vsaka država ima dvodomni zakonodajni organ in guvernerja. ZDA ima sicer kongres, ki ga sestavljata 435-članski predstavniški dom in 100-članski senat. Predsednik, ki ga izvoli kolegij državnih predstavnikov za dobo štirih let, imenuje izvršni kabinet, odgovoren kongresu.

Prvih 13 držav, ki so bile sprejete v zvezo:

Delaware, 7. decembra 1787
Pennsylvania, 12. decembra 1787
New Jersey, 18. decembra 1787
Georgia, 2. januarja 1788
Connecticut, 9. januarja 1788
Massachusetts, 6. februarja 1788
Maryland, 28. aprila 1788
South Carolina, 23. maja 1788
New Hampshire, 21, junija 1788
Virginia, 25. junija 1788
New York, 25. julija 1788
North Carolina, 21. novembra 1789
Rhode Island, 29. maja 1790

Druga območja ZDA:

Poleg 50. zveznih držav in okrožja Columbia, pod ZDA spadajo tudi otočja: ameriška Samoa, Ameriški deviški otoki, Guam, Mikronezija, Palau, Portoriko, Severni Marianski otoki…

Nekaj besed o artiklih Mammut

Vetrovka Extreme Hybrid

 Vetrovka Extreme Hibrid ponuja odličen kompromis med toplotno izolacijo, robustnostjo in samo težo jakne. Jakna je telirana in iz elastičnega materiala, ki plezalcu ponuja kar največ svobode pri plezanju. Jakna je dodatno ojačana na ramenih in rokavih, ki so tudi rahlo podaljšani, ostali deli jakne pa so iz materiala, ki pripomore k odličnemu odvajanju vlage. Kapuca je raztegljiva in nepremočljiva tako kot tudi vsi ostali deli jakne. Jakna je primerna za plezanje v zaledenelih slapovih, Alpah, kot tudi za plezanje v najbolj ekstremnih pogojih kot so v Himalaji, Aljaski, Patagoniji. 

http://www.terra-sp.si/trgovina.php?pid=144

Hlače Mammut Alto

 Hlače iz soft shell materiala so izredno tople in predvsem tudi lahke, zato sem jih tudi uporabljal pri plezanju na Aljaski, kjer so temperature zelo nizke. Hlače so izredno vodo odbojne, saj so dodatno ojačane na kolenih, sedežnem delu in okoli gležnjev, so pa tudi neprepustne za veter. Hlače so tudi anatomsko oblikovane in tako nudijo plezalcu svobodno gibanje. V veliko pomoč so mi prišli zračniki na stegenskem delu saj omogočajo dodatno izboljšanje dihanja. Imajo tri žepe in pa notranjo gamašo. Hlače bi priporočal v kombinaciji z spodnjimi hlačami Mammut Cotopaxi. 

http://www.terra-sp.si/trgovina.php?pid=386

Puli Cotopaxi Longsleeve

 Puli se odlično prilega telesu, lahko ga nosimo kot spodnje perilo ali pa kot samostojni puli za plezanje poleti v severnih stenah. Puli nudi odlično toplotno izolacijo, višji ovratnik pa pride zelo prav ko močneje piha veter. 

http://www.terra-sp.si/trgovina.php?pid=170

O drugih artiklih pa kaj več drugič.