Konec avgusta sva se z Nejcem hotela odpraviti v Kogel pa je bilo že zjutraj kljub popolni oblačnosti preveč vroče za kakšno bolj resno plezarijo. Zato sva se odpravila na Kamniško sedlo in od tam prečila v severno steno natančneje v Glavo Planjave in vstopila v smer Dular- Juvan (VII-, 200m). Glede na vse povedano in prebrano sem imel pred to smerjo kar veliko spoštovanje. Zelo lepa in ne lahka smer, škoda da le ni malo daljša. Sestopila sva preko vrha Planjave in potem prečila Zeleniške špice.
S Primožem pa sva na predzadnji dan avgusta plezala Igličevo smer v Mali Rinki. Smer mi je še vedno lepa čeprav sem jo preplezal že kar nekajkrat.Težko pa mi je opazovati nevarne ljudi, ki se podajajo v take smeri. Nikoli ne morem razumeti kako imajo nekateri ljudje lahko vedno tako veliko srečo. Verjetno se niti ne zavedajo, da sploh kaj delajo narobe, čeprav jim hočeš na lep način povedati da to kar delajo ni najbolj vredu.
V začetku septembra pa sem z Tadejem plezal Jubilejno smer v Dolgem hrbtu. Tadej je opravljal izpitno turu za alpinista in jo seveda tudi opravil. Slik ni ker je zatajila spominska kartica.
