23 oktober 2012

Amonit v Koglu

V soboto smo Mare, Žiga in jaz plezali smer Amonit (VIII-/VII+, 230m) v Koglu. Glede na to, da smo pod steno sedeli brez majic smo pričakovali zelo vroč dan. V prvem raztežaju te pričaka zanimiv detajl v platki, kjer moraš pokazati kar nekaj iznajdljivosti. V drugem raztežaju pa naletiš na rahlo previsno zajedo, ki je tudi najtežji del  smeri. Do vrha smeri se moraš navadit sedmic saj je smer zelo konstantna in plezaš praktično do zadnjega metra smeri. Skala je razen nekaj  metrov zelo dobra, smer je opremljena s klini in tremi  ne najboljšimi svedri. Sidrišča so opremljena za vmesno varovanje pa potrebujem set frendov in nekaj klinov. Ena lepših smeri v Koglu in zato nama z Maretom ne bo težko, ko bova šla na popravni izpit, Žiga pa je smer splezal na pogled, bravo!! Super  plezarija na zelo vroč dan, sploh po tistem trenutku ko smo spili zadnji požirek vode.


Študija smeri pod steno.
Prvi raztežaj.
Najtežji del smeri.





Žiga.
Mare.
Predzadnji raztežaj.


Proti vrhu.



trio adijo:-)

21 september 2012

Dular-Juvan v Glavi Planjavi, Igličeva & Jubilejna smer


Konec avgusta sva se z Nejcem hotela odpraviti v Kogel pa je bilo že zjutraj kljub popolni oblačnosti preveč vroče za kakšno bolj resno plezarijo. Zato sva se odpravila na Kamniško sedlo in od tam prečila v severno steno natančneje v Glavo Planjave  in vstopila v smer Dular- Juvan (VII-, 200m). Glede na vse povedano in prebrano sem imel pred to smerjo kar veliko spoštovanje. Zelo lepa in ne lahka smer, škoda da le ni malo daljša. Sestopila sva preko vrha Planjave in potem prečila Zeleniške špice.

S Primožem pa sva na predzadnji dan avgusta plezala Igličevo smer v Mali Rinki. Smer mi je še vedno lepa čeprav sem jo preplezal že kar nekajkrat.Težko pa mi je opazovati nevarne ljudi, ki se podajajo v take smeri. Nikoli ne morem razumeti kako imajo nekateri ljudje lahko vedno tako veliko srečo. Verjetno se niti ne zavedajo, da sploh kaj delajo narobe, čeprav jim hočeš na lep način povedati da to kar delajo ni najbolj vredu.

V začetku septembra pa sem z Tadejem plezal Jubilejno smer v Dolgem hrbtu. Tadej je opravljal izpitno turu za alpinista in jo seveda tudi opravil. Slik ni ker je zatajila spominska kartica.

22 avgust 2012

Bluemoon, EM 08, JZ raz Mangrta, Matijev steber

Z Davidom sva se dobra dva tedna nazaj zgodaj zjutraj odpravila proti steni Krofičke. Skušala sva prosto ponoviti smer Bluemoon (VII+/AO,VI-IV, 150m) a nama žal ni uspelo. Kljub temu se nama je smer zdela lepa in sva v njej uživala.

Prejšni teden pa smo, člani AO in GRS Kamnik, imeli tabor v Bovcu. Tabor je bil namenjen plezanju in druženju v okoliških vrhovih. S Hano sva se na pot odpravila že malo prej in v soboto prespala v Zgorjni Trenti, v nedeljo pa plezala smer Likar- Markič v Zapotoškem vrhu. Smer je v spodnjem delu nekoliko krušljiva, od gredine naprej pa je prava lepotica. Nato sva se odpravila v Bovec. V Bovcu se ne morem izogniti plezanju s Tinetom :), zato sva v torek plezala v zahodni steni Mangrta. Preplezala sva smer EM 08. Smer pokvari mogoče le ne najbolj logična linija smeri, avtorja smeri sta iskala težave ne pa lepih naravnih prehodov. Po plezanju smo Tinetu pomagali spraviti s sedla ovce in koze proti planini, zanimiva izkušnja.
V četrtek sem s Hano in Primožem plezal JZ raz Mangrta. Uspelo nam je sestopiti v najgršem vremenu prejšni teden :).
V soboto pa sva ponovno plezala  s Tinetom in sicer v SV steni Jerebice, plezala sva smer Matijev steber. Sam sem s prostim vzponom zaključil že v drugem raztežaju, ko se mi je odlomil stop in sem pristal malo nižje. Na srečo sta me zadržala rdeči prijatelj in Tine, hvala. Priporočljiva smer z dobro skalo in lepimi prehodi. Zvečer pa sva z Jakom še malo poplezala na "mlaj" na Kmečkih igrah v Čez Soči. Na taboru nas je bilo vseh skupaj samo za en kombi, a smo se vseeno imeli super. V nedeljo pa še malo adrenalina z Pipistrelovim VIRUSOM SW.




Najtežji raztežaj v Bluemoonu.
Zadnja Trenta.
V smeri Likar - Markič.
Počitek na vrhu.

Tine v drugem raztežaju smeri EM 08.







Pastir in pomočniki.
Počasi proti jugozahodnemu razu.



SZ stena Jerebice.
V prvem raztežaju je bilo še nekaj trav, ki dodatno popestrijo plezanje.

Zanimive petice.



Najtežji del smeri.



Mogoče mi ga prinese Miklavž ali pa Božiček, upam:-).

31 julij 2012

Steber Franca Jožefa


V soboto sva se z Antkom (Tadej Krišelj) odpravila v severno steno Triglava. Plezala sva v Amfiteatru, kamor sva dostopila po smeri Prusik Szaley. Prvotni načrt je bil, da preplezava Lojzevo smer v Mici, vendar pod steno nikakor nisva mogla ugotoviti poteka smeri v srednjem delu, poleg tega  pa sva bila pozna. Iz tega razloga sva se odločila, da vstopiva v smer Steber Franca Jožefa (VII+, 250 m). Linija je fenomenalna, skala je dobra, vendar ne odlična, težavnost pa ne popušča do vrha. Sam sem si po najtežjem raztežaju malo pomagal s tehniko, Ante pa je seveda splezal vse prosto. Ocene smeri so zelo "navite" in malenkost nerealne. Če smer primerjam, z bolj znano sosednjo smerjo, Kunaver Drašler, bi to smer lahko ocenil s 6+. Klinov je bilo nekoliko manj kot je narisanih v novem vodniku Stena, je pa zato smer sedaj bogatejša za šest klinov. Sestop so nama je popestrili dež, megla in noč. Na koncu sva bila oba zelo zadovoljna, saj sva preplezala eno izmed mnogih Frančkovih "drznih" smeri v Steni.



Ante v Prusik - Szaley.





Ante pred najtežjim delom v smeri.



Najtežji del smeri.

Vreme se slabša.

Vreme spet lepo.

Raztežaj z zanimivo petko na začetku.

Ante.



Neobetavno vreme.


12 julij 2012

Nasmeh, Kranjska poč, Karantanija 2000, Kamniško sedlo

Zadnji dan junija sva se z Maretom odpravila v zahodno steno Triglava. Plezala sva smer Nasmeh (6-, 400m), ki je nastala lansko jesen (Knez, Lampreht). Smer ponuja lepe prehode in ne pretežko plezanje v dobri skali. Kolikor vem sva verjetno opravila 2. ponovitev smeri. Na Plemenice sva izstopila po Zlatorogovih policah.
Naslednji dan sem s Hano plezal Kranjsko poč nad Šitom glava. Preplezala sva tudi original izstopni kamin, vendar sem tik pred koncem kamina prečil v levo zaradi ogromnih naloženih skalnih blokov, saj je bilo pod nama še ogromno plezalcev, pa že tako je od nekaterih plezalcev v dolino poletelo kar nekaj kamenja.

Pred začetnim alpinističnim tečajem na Kamniškem sedlu, sem z Janom plezal še smer Karantanija 2000 (6c+, 300 m) v Košutnikovem turnu. Smer poteka po srednjem delu SZ stene Košutnikovega turna. Zaradi visoke temperature in vlage v zraku sem se moral v prvem raztežaju kar pošteno potruditi, da je šlo prosto na pogled, naslednji raztežaji so šli brez težav. Resnično priporočam to smer saj je skala zelo kvalitetna.

V sredo zvečer smo se zbrali na Kamniškem sedlu 21 tečajnikov in 10 inštruktorjev. V naslednjih dneh sem z Manjo in Tomijem, ki sta bila moja soplezalca, preplezal naslednje smeri (Planjava; Poševna smer, Y, Brana; Spodnji steber, Mala rinka; Vzhodna smer.) Dobro vreme, dobra družba in še kaj, je pripomoglo, da smo se imeli tako kot ponavadi zelo dobro. V nedeljo zjutraj pa me je pričakalo presenečenje, saj mi je neki zelo prijazni in kultivirani planinec ukradel softshell jakno, zato vas opozarjam, da tudi v hribih pazite na svoje stvari. Preživel sem lep plezalni teden.


Prvi raztežaj v Nasmehu.





Kranjska poč.

Hilti v Tandari Mandari.



Počitek na vrhu.

Košutnikov turn - KaRANTANIJA 2000











Paho v akciji.