Člani odprave:
Aleš Koželj, Ambrož Bajde, Urban Novak, Matej Kladnik ( AO Kamnik ), Davor Velikanje, Aljaž Tratnik ( AO Idrija ).
1. ALJASKA
Aljaska je največja država ZDA (1.530.700 km2). To je dežela visokih gorskih vrhov, ledenikov in gozdov, dežela enkratnih, nedotaknjenih naravnih lepot. 27 % površine Aljaske zavzemajo narodni parki ali pa živalski rezervati. Skoraj tretjina države leži severno od tečajnika, najzahodnejšo točko loči od Rusije le 83 km širok Beringov preliv. Zanimivo je, da na takšni ogromni površini živi le 600.000 prebivalcev, pa še od teh jih skoraj polovica prebiva na jugu, okoli mesta Anchorage in v glavnem mestu Juneauju.
Aljaska je dobila ime po aleutski besedi, ki pomeni velika dežela. Pokrajina in podnebje te države prav gotovo upravičujeta to ime. V Aljaškem gorovju je najvišja gora ZDA – Mount McKinley (6194 m). Narodni park Denali, ki jo obkroža, je enkraten živalski rezervat, kjer najdemo grizlije, karibuje, lose in trope volkov.
Doline in nižine so večinoma ledeniškega izvora. Na Aljaski je še vedno izredno veliko ledenih gmot. Okoli Anchoragea je nekaj rodovitne zemlje, sicer pa večina zemlje ni primerna za poljedelstvo. Gozdovi pokrivajo približno tretjino države, središče lesne industrije pa je na jugovzhodu.
Aljaska leži v vulkanskem pasu – delu ognjenega prstana Tihega oceana. Večina še delujočih vulkanov je na Aleutskih otokih, ki se raztezajo na jugozahodu. V narodnem parku Katmai na Aleutskem polotoku je Dolina deset tisoč dimov (Valley of the Ten Thousand Smokes), ki je ostanek močnega izbruha gore Katmai leta 1912. Na Aljaski so pogosti tudi potresi.
Podnebje Aljaškega polotoka je v bližini obal večinoma zmerno. Povprečne letne temperature se gibljejo okoli 10 ºC v poletnih in okoli 0 ºC v zimskih mesecih. Celo na arktičnem visokem severu so zimske temperature zaradi blažilnega vpliva toplih pacifiških tokov razmeroma zmerne in se gibljejo okoli –24 ºC. Poletja so sončna in presenetljivo topla, saj se temperature dvignejo tudi do 32 ºC. V notranjosti dežele vladajo skrajnosti. Povprečne poletne temperature so okoli 24 ºC, zimske pa tudi do –64 ºC. Padavine so na južnem delu Aljaske dokaj obilne, na hladnem severu in v notranjosti pa pade manj kot 255 mm dežja in snega na leto.
2. NAČRTI IN RAZMIŠLJANJA PRED ODPRAVO
Urban Novak in Matej Kladnik sva si za glavni cilj odprave izbrala plezanje v single pushu na Mt. Foraker. Za linijo vzpona sva si izbrali smer The Infinite Spur v južni steni Mt. Forakerja. Aleš, Ambrož, Aljaž in Davor pa so si za glavni cilj izbrali plezanje v masivu Mont Hunterja.
Prihodnost alpinizma vidim predvsem v hitrih vzponih z minimalno količino opreme. Aljaska je v zadnjem času postala nekakšna zibelka takega načina plezanja. 24 urni dan in izredno velike višinske razlike omogočajo dobro pripravljenim alpinistom plezanje v »single pushu« tudi do 60 ur. Aljaska je tudi nadvse primerna za uvajanje mladih v drug trend, Kar sem z soplezalci leta 2006 tudi dodobra spoznal in izkušnje prenesel na jesensko odpravo v Himalajo. Štiri tedensko bivanje na ledeniku, kar je tudi čas bivanja himalajske odprave v baznem taboru, pa je brez dvoma dobra priprava na omenjeni drugi himalajski trend. Vsem bodo težke kompleksne smeri nedvomno veliko pripomogle k nadaljnjim vzponom širom sveta.
Za »ogrevanje« bomo poizkušali preplezati tehnično precej zahtevno a zaradi relativno nizke višine smeri (700m) precej primerno steno Mini Moonflower v Mont Hunterju ali pa preplezati kakšno smer v Kahiltni Queen. Urban Novak in Matej Kladnik bova v skladu s počutjem med tem vzponom potem ali vstopili v katero izmed smeri v Mont Hunterju ali pa se že po tem vzponu (verjetneje) odpravila proti Mt. Forakerju. Po opravljeni aklimatizaciji se bova v primeru dobrih razmer lotili glavnega cilja. Ostali štirje pa se bodo osredotočila na Mont Hunter.
V primeru slabših razmer (vremena) imamo pripravljen rezervni cilja. In sicer vzpon po eni od štirih smereh v stenah Father and SonS v predstenju Denalija. Ne izključujemo pa tudi plezanje v Denaliju.
