25 avgust 2011

Melbourne - Sydney

Že štiri dni sva doma in komaj sva prišla do časa, da zaključiva najino pot tudi na blogu. Pot po obali do Sydneya sva končala z ogledom Melbourna. Nato sva se odpravila v Snowy Mountains, kjer sva pobrala še Roka. Skupaj smo preživeli še dva dni v Sydneyu. Vsi trije smo srecno prispeli domov.
Morava reci, da nama bo Avstralija ostala v nepozabnem spominu. Potovanje je bilo polno novih izkusenj, dozivetij in lepih trenutkov. Sedaj pa spet malo Slovenije in iskanje novih idej za naslednje potovanje.









12 avgust 2011

Great Ocean Road

Zadnje sva dni sva se vozila po Great Ocean Roadu. Na poti so na približno vsake 300 do 500 m lookouti, kjer se moraš seveda ustaviti, pgledati in poslikati. Končno pa sva ob cesti videla tudi koale, ki so spale na drevesih.
Sedaj sva ravno prispela v Melbouren.

LP Hana in Matej









11 avgust 2011

Grampians & Arapiles

Zadnje nekaj dni sva se potepala po Grapians nacionalnem parku in pa Arapiles Mt. Končno sva videla trope kengurujev, ki se sprehajajo naokoli, kot da ni nič. Skačejo po kampu in kot vidite na slikah so pravi pozerji :)
Našla sva tudi nekaj informacij o plezanju in hitro našla primrno stenco, da sva malo premaknila svoje riti. Plezala sva v Arapiles, ki za Avstralce velja za eno najpopularnješih trad plezališč.
Hotela sva plezati tudi v Grampians N.P. ampak naju je iz tam na žalost spodil dež. Sva si pa uspela pogledati delček aboriginske umetnosti. S plezanjem bova nadaljevala doma, sedaj pa sva ravno zaključila z Great Ocean Roadom. Slike s te poti sledijo v naslednjem prispevku.

Lp Hana in Matej



















06 avgust 2011

Adelaide

 Na poti proti Adelaidi sva imela družbo, saj sva pobrala štoparja iz Amerike, ki je ves nebogljen čakal ob cesti :). Pot nas je peljala skozi mesto Coober Pedy, ki je največje najdišče opalov v Avstraliji, kjer je svoje čase opale kopal tudi gospod Štefan Gaberšek, pri katerem sva stanovala v Adealidu. Na cesti moraš biti kar previden, saj živali ravno ne pazijo pri prečkanju le teh. Kar lahko vidite tudi na slikah.







Gospod Štefan nama je razkazal okolico Adealaide. Ogledali smo si Baroosa valley, ki je najbolj znan vinorodni okoliš v Avstraliji. Peljal naju je tudi v Victor Harbour, kamor ljudje hodijo na izlete in pa avstralsko Logarsko dolino. Sedaj pa sva na poti proti Mellbournu.





Lp, Hana in Matej

Carins to Uluru

No, pa sva se le opogumila (beri: prišla do časa) in ponovno izbrala nekaj slik, da si jih lahko ogledate. Pot iz Cairinsa do Uluruja je bila dolga, vendar niti ne naporna. Vozila sva se po cesti, ki je speljana čez cenralni del Avstralije in kjer lahko vidiš, kako je živeti v divjini. Pokrajina se je ves čas spreminjala, od travnate z nekaj drevesi, do take, kjer ni nič-razen trave in nekaj krav. Na vsake nekaj kilometrov (beri:od 100 do 200) imaš "mesto". Bencinsko črpalko in mogoče fast food restavracijo. Dobro je, ker lahko spiš kar na počivališčih ob cesti, ki so skoraj tako polna kot kampi v mestih.





 
Pred Alice Springsom naju je presenetilo nekaj požarov ob cesti, ki niso ravno prijetni, ampak za Avstralce je baje to čisto normalno. Tako da tudi naju, ni nič skrbelo. Mesto Alice Springs samo po sebi ni nič posebnega, tako da sva tam preživela dan, le toliko da sva se spočila, nato pa sva se odpravila proti Uluruju.

Pogled na to "skalo" je res dober. Povsod po Avstraliji jo lahko vidiš na razglednicah, ampak ko jo vidiš na lastne oči je občutek še posebej dober. Kljub temu, da Aborigini pod Ulurujem opominjajo da spoštuj njihove bogove in ne hodi na vrh Uluruja, sva se povzpela na vrh, kjer je dober razgled na pokrajino kjer ni nič, razen trave in dreves :).

Po tem dolgem (vsaj za Avstralce) sprehodu pa sva se odpravila na pot proti Adelaidu.