Aljaska 2008

Poročilo alpinistične odprave Aljaska 2008


Ekipa:

Matej Kladnik (AO Kamnik)
Urban Novak (AO Kamnik)
Aleš Koželj (AO Kamnik)
Ambrož Bajde (AO Kamnik)
Aljaž Tratnik (AO Idrija)
Davor Velikanje (AO Idrija)



Cilji odprave:

Prihodnost alpinizma vidim predvsem v hitrih vzponih z minimalno količino opreme. Aljaska je v zadnjem času postala nekakšna zibelka takega načina plezanja. 24 urni dan in izredno velike višinske razlike omogočajo dobro pripravljenim alpinistom plezanje v »single pushu« tudi do 60 ur. Aljaska je tudi nadvse primerna za uvajanje mladih v drug način plezanja.

Kronološki povzetek dogajanja:

20. maj: polet preko Frankfurta v Anchorage
21. maj: nakupovanje hrane in plezalne opreme in prevoz Anhcorage-Talkeetna
22. maj: sestanek na »ranger« postaji in pri letalskem prevozniku ( TAT )
23. maj: uredimo vse potrebno za polet na ledenik, vendar zaradi slabega vremena naš let preložijo
24. maj: let na ledenik Kahiltna, kjer postavimo šotore in skupno jedilnico
25. maj: gremo na ogled pod S steno Mont Hunterja
26. maj: priprave na prvi vzpon
27. maj: Aljaž, Davor, Ambrož in Aleš ob 6. zjutraj proti JZ grebenu Mt.Francesa in se ob 5 popoldne vrnejo v bazo. Urban in Matej ob devetih dopoldne odideva do severnega koluarja v Mini - Moonflawerju in se v bazo vrneva okoli polnoči
28. maj: počivamo in sušimo opremo
29. maj: priprave na vzpon v Mount Hunterju
30. maj: Ambrož in Aleš plezata Francosko smer, Tratnik – Velikanje in Novak – Kladnik pa Deprevation
31. maj: Ambrož in Aleš vzpon na vrh, ostali štirje do Corniy bivaka
1.- 5. junij: počitek in sušenje opreme, nestanovitno vreme
6. junij: odidemo proti baznemu taboru Denali, sredi Ski Hilla smo prisiljeni bivakirati
7. junij: zvečer odidemo naprej
8. junij: glede na slabo vreme se utaborimo na v taboru na 11.000 feetih
9. junij: slabo vreme zato čakamo in počivamo
10 .junij: Bajde, Koželj, Tratnik, Velikanje in Novak odidejo na vrh Denalija, proti večeru Kladnik – Novak odsmučata do vznožja hriba Kahiltna peak, ostali štirje pa v letalsko bazo
11. junij: Bajde, Koželj, Tratnik, Velikanje zjutraj odletijo v Talkeetno, Kladnik – Novak čakava zaradi slabega vremena
12.junij: Kladnik – Novak dostopiva pod Kahiltno Peak, obrneva zaradi nevarnega seraka
13.junij: Kladnik – Novak se vrneta v letalsko bazo
14.junij : Kladnik – Novak počivava
15.junij: Kladnik – Novak plezava JZ greben Mt.Francesa
16.junij: Kladnik – Novak se vrneva v Talkeetno
17.-21. junij: Talkeetna – Anchorage
22.-23. junij: polet domov








Stroški odprave:

1. letalske karte: 1050 eur (6300eur)
2. hrana letališče 25 eur
3. prevoz letališče hostel: 15 eur
4. spanje v Anchorage-hostel (prihod) 100 eur
5. hrana-vecerja Anchorage 80 eur
6. plni, podloge za šotore, bencin, bencinski kuhalnik 600 eur
7. hrana 1000 eur
8. posode (Wall Mart) 100 eur
9. vstopnina v park 675 eur
10. hrana Talkeetna(restavracija) 100 eur
11. prevoz Talkeetna – ledenik Kahiltna 2450 eur
12. prevoz Ancorage –Talkeetna - Anchorage 550 eur
13. sončna celica in akumolator 200 eur
14. hrana Talkeetna odhod 120 eur
15. spanje Talkeetna 300 eur
16. spanje Ancorage odhod 300 eur
17. hrana trgovina Ancorage odhod 80 eur
18. hrana letališče 40 eur

Skupaj: 13035 eur

Skupaj na osebo 2172.5 eur, k temu znesku moramo prišteti še osebno opremo plezalca, ki po naših izračunih prinese dodatnih 1000 eur stroškov.



Poročilo odprave:

Na ledenik Kahiltna smo prileteli 24. maja. Po ureditvi baznega tabora smo, naslednji dan, s smučmi odšli pod ostenje Mount Hunterja in hitro ugotovili da so razmere za plezanje verjetno dobre.
Za prvo aklimatizacijo so Aljaž, Davor, Ambrož in Aleš preplezali jugozahodni greben Mount Francesa. Greben je snežno-skalni in težave v snegu dosežejo 60 stopinj, skala pa je ocenjena z 5.8 stopnjo. Isti dan sva z Urbanom plezala severni koluar v Mini - Moonflowerju in naletela na suh in zelo trd led. Plezanje nama je popestril najtežji raztežaj, ki pa se ga zaradi tankega ledu ni dalo preplezati. Odločila sva se za plezanje leve variante, ki sva jo plezala po mestoma previsnem ledu. Smer sva preplezala do grebena, na opast pa nisva stopila. Vrh sva opustila zaradi moje poškodovane roke in hitro se bližajoče nevihte.
Naslednje dni smo počivali in se pripravljali za plezanje v Mount Hunterju.
30. maja sta kot prva v steno vstopila Ambrož in Aleš in sicer v smer Grison-Tadeshi,1984 znana tudi kot Francoska smer. Po koluarju v spodnjem delu stene sta napredovala hitro, nekaj več časa so jima vzele prečnice v srednjem delu smeri. Najtežji del smeri pa je bil zgornji del, kjer sta imela opraviti s težkimi kombiniranimi raztežaji. Smer sta preplezala do vrha Mount Hunterja in sestopala po dolgem zahodnem grebenu. V slabem vremenu se nista več zmogla orientirati, zato sta z grebena sestopala po kuluarju pod vpadnicami serakov 9 ur, s spusti ob vrvi. Kuluar se nahaja v bližini tako imenovanega Ice facea v zahodnem grebenu. Za celotno plezanje, od baze do baze,sta porabila 56 ur.
Naveza Tratnik – Velikanje in Novak – Kladnik smo z uro razlike vstopili v smer Deprivation. V spodnjem delu nas je pričakalo strmo plezanje z mestoma slabim varovanjem in enim odstavkom skalnega plezanja. Proti večeru smo naredili kratek odmor in ponoči plezali naprej. Na zgornje snežišče smo zaradi slabih razmer izstopili po smeri North Buttress, tako kot prva ponavljavca in nato nadaljevali do ''Corny'' bivaka. Raztežaj nad ''Cornice'' bivakom smo se zaradi hitro bližajočega se slabega vremena odločili, da opustimo sam vzpon na vrh. Odločili smo se, da sestopimo čez steno in ne po orientacijsko zahtevnem zahodnem grebenu. Sestopiti smo želeli po smeri North Buttress, kjer so že deloma opremljeni spusti. Sneg in megla sta nam onemogočila kakršnokoli vidljivost, zato smo se nazaj pod steno spustili po smeri ki smo jo plezali. Za spust smo rabili 15 ur, za celotno plezanje pa smo od baze do baze porabili 46 ur.
Naslednje dni smo porabili za počitek in sušenje opreme.
6. junija zvečer smo odšli proti baznemu taboru Denali. Po petih urah hoje smo se bili, zaradi vetra in sneženja, prisiljeni utaboriti sredi »Ski Hilla«. Naslednji dan smo v ne najboljšem vremenu prišli do tabora 11000-foot Camp. Po dnevu počitka so se, glede na obetajoče več dnevno slabo vreme, Bajde, Koželj, Tratnik, Velikanje in Novak odločili da gredo po najlažji smeri na Denali (6194m). Vrh Denalija so v hudem mrazu dosegli okoli polnoči in takoj nadaljevali sestop do šotorov. Med tem časom sem si krajšal čas s smučanjem. Zaradi ponovnega slabega vremena so se Bajde, Koželj, Tratnik in Velikanje vrnili nazaj v letalsko bazo, od koder so naslednji dan poleteli v Talkeetno. Z Urbanom sva še ostala na ledeniku ter se utaborila v bližini Kahiltne Peak. Nameravala sva preplezati koluar v desnem delu južne stene. Pod steno sva videla da je serak preveč v vpadnici koluarja, zato sva se zaradi lastne varnosti vrnila nazaj k šotoru in naslednji dan odšla v letalsko bazo kjer smo bivali na začetku. Za konec sva z Urbanom preplezala še jugozahodni greben Mount Francesa, ki so ga ostali plezali za aklimatizacijo. Nato sva se vrnila v Talkeetno. Z ostalimi smo se dobili v Anchoragu, kjer smo preživeli še dva dneva in se vrnili v Slovenijo.


Preplezane smeri po navezah:

Ambrož Bajde-Aleš Koželj:
•Mount Frances (3400m), Smer po SZ grebenu (IV 5.8, 60°, 1200m)
•Mount Hunter, Francoska smer (Alaska grade 6/ 90° ice/mix, M6, 1500m+plus vrh 500m) Verjetno 2. ponovitev
•Denali (6194m), West Buttress (Alaska grade 2, 50°)

Aljaž Tratnik-Davor Velikanje:
•Mount Frances (3400m), Smer po SZ grebenu (IV 5.8, 60°, 1200m)
•Mount Hunter, Deprivation (Alaska grade 6/6,M, 1500m)
•Denali (6194m), West Buttress (Alaska grade 2, 50°)



Matej Kladnik-Urban Novak:
•Mini - Moonflower , Severni koluar (4,85°, M6, R, 700m)
•Mount Hunter, Deprivation (Alaska grade 6/6,M, 1500m)
•Denali (6194m), West Buttress (Alaska grade 2, 50°),(U. Novak)
•Mount Frances (3400m), Smer po SZ grebenu (IV 5.8, 60°, 1200m)

Spletne povezave:
 Revija Alpinist