ZDA

V naslednjih nekaj tednih se bova s Hano oglašala s potovanja   po Združenih državah Amerike, kjer  imava namen obiskati narodne parke in pa plezališča. Za začetek pa samo nekaj osnovnih podatkov in na kratko tudi nekaj ameriške zgodovine.

Osnovni podatki:

Po podatkih iz leta 1998 ima ZDA 270.262.000 prebivalcev, ki živijo na 9.160.454 kvadratnih kilometrih. Glavno mesto države je Washington, država pa je neodvisna od leta 1776.

Prvotnih prebivalcev Amerike – Indijancev je samo še 0,7 %, ki živijo v glavnem v rezervatih, največ pa je prebivalcev evropskega porekla (86,2 %).

Največ Američanov je protestantov (61%) , sledijo pa jim katoličani (25%).

Najvišji vrh Amerike je Mc Kinley ( 6194 metrov ) na Aljaski, najnižja točka pa je Dolina smrti ( Death Valley ), ki meri – 86 metrov. Površje in podnebje sta zaradi velikosti države zelo različna.

Zgodovina:

Prvotni prebivalci so bile skupine, ki so se pred več kot 25 tisoč leti čez Beringov preliv preselile iz Azije. V 9. st. so jo raziskovali Vikingi, v 15. st. pa so jo odkrili Španci ( Krištof Columb ), ki so se naselili na Floridi in v Mehiki. V 17. st. so se začeli naseljevati še Britanci, Francozi, Nizozemci, Nemci in Švedi. Za suženjsko delo na plantažah so naselili veliko afriških črncev ( črncev je v Ameriki samo 11% ). V 18. st. je, zaradi poraza Francozov v sedemletni vojni, sledil britanski nadzor. V času od 1775. do 1783. leta, so se uprle angleško govoreče kolonije. Vojna za neodvisnost se je konča z nastankom ZDA. 1803. leta je Francija prodala ZDA Louisiano, nakar se je začelo preseljevanje na zahod. 1819. leta Florida pripada Španiji, druge Španske države pa so se zvezi pridružile med leti 1821 in 1853. 1860. oz. 1861. leta je 11 južnih držav zapustilo zvezo zaradi spora glede suženjstva in ustanovilo konfederacijo. 1861. leta je sledila državljanska vojna, ki je trajala do leta 1865. Zmagal je Sever, južne države pa se spet pridružile zvezi. Leta 1867. leta je Rusija Ameriki prodala Aljasko, 1898. leta pa se Ameriki priključijo še Havajski otoki. Prav tako so se zvezi priključili otoki Portoriko, Samoa in Guam. V 19. st. pa je sledil prihod mnogih priseljencev iz Evrope in Daljnega vzhoda. Kasneje so se naselili tudi ljudje iz Mehike in Zahodne Indije. 1917. leta je ZDA vstopila v 1. svetovno vojno na strani zaveznikov, prav tako pa tudi v 2. svetovno vojno. Postali so vodilna svetovna velesila, ki je predstavljala nasprotje komunizmu. Takšna politika je pripeljala do vpletenosti v korejsko vojno ( 1950-53 ) in vietnamsko vojno ( 1956 – 1975 ). V 60. letih se je začela kampanja za pravice črncev, ki se je konča 1964. s sprejetjem Civil Rights Act. Sledile so vojne oz. vojaški posegi v mnogih državah, nazadnje v Iraku. Pred tem je ZDA (po napadu na WTC v New Yorku leta 2001) stopila v vojno proti terorizmu.

Notranja politika:

ZDA so razdeljene na 50 zveznih držav in okrožje Columbija. Vsaka država ima dvodomni zakonodajni organ in guvernerja. ZDA ima sicer kongres, ki ga sestavljata 435-članski predstavniški dom in 100-članski senat. Predsednik, ki ga izvoli kolegij državnih predstavnikov za dobo štirih let, imenuje izvršni kabinet, odgovoren kongresu.

Prvih 13 držav, ki so bile sprejete v zvezo:

Delaware, 7. decembra 1787
Pennsylvania, 12. decembra 1787
New Jersey, 18. decembra 1787
Georgia, 2. januarja 1788
Connecticut, 9. januarja 1788
Massachusetts, 6. februarja 1788
Maryland, 28. aprila 1788
South Carolina, 23. maja 1788
New Hampshire, 21, junija 1788
Virginia, 25. junija 1788
New York, 25. julija 1788
North Carolina, 21. novembra 1789
Rhode Island, 29. maja 1790

Druga območja ZDA:

Poleg 50. zveznih držav in okrožja Columbia, pod ZDA spadajo tudi otočja: ameriška Samoa, Ameriški deviški otoki, Guam, Mikronezija, Palau, Portoriko, Severni Marianski otoki…